Vprašanja in odgovori pri izbiri ogrevalnega sistem s toplotnimi črpalkami

1.Zakaj naj za ogrevanje izberem toplotno črpalko?

Predvsem zato, ker je to dolgoročno najcenejši vir ogrevanja. Toplotna črpalka pridobi od 50 pa celo do 80 % vse potrebne energije za ogrevanje iz okolice (brezplačno), preostali del pa je električna energija, ki jo moramo plačati.

Poleg tega pa s takim ogrevanjem odločilno vplivamo na zmanjšanje emisij CO2 (do 60 % manjše emisije), kar zagotavlja, da bomo mi in naši otroci lahko živeli v čistejšem okolju.

2.Kaj moramo vedeti pred nakupom  toplotne črpalke ?

Pred nakupom toplotne črpalke moramo definirati naslednje:

  • Ali imamo talno ali radiatorsko ogrevanje ?
  • Kateri toplotni vir imamo na voljo ?
  • Kje bo vgrajena toplotna črpalka ?

Najbolj učinkovit in udoben ogrevalni sistem s toplotno črpalko dobimo, če imamo vgrajeno talno, stensko ali stropno ogrevanje. V teh primerih rabimo zelo nizko temperaturo dvižnega voda (do 35°C) in toplotna črpalka bo delala najbolj učinkovito. Če imamo radiatorsko ogrevanje potem potrebujemo višje temperature dvižnega voda (od 40 pa vse do 65°C). Dokler so potrebne temperature dvižnega voda do 55°C lahko uporabimo nizkotemperaturne toplotne črpalke, če pa rabimo višje temperature, pa moramo izbrati visokotemperaturne ogrevalne toplotne črpalke, ki zagotavljajo temperature do 65°C. Lahko pa se odločimo tudi za bivalentni ali monoenergetski način delovanja. Pri tem  s toplotno črpalko ogrevamo do določene zunanje temperature, pod to temperaturo pa v celoti preklopimo na ogrevanje z alternativnim virom (kotel, grelec). Seveda pa lahko tudi povečamo površine grelnih teles (radiatorjev) in bo potem za ogrevanje zadostovala že nižja temperatura dvižnega voda.

Seveda pa je ogrevanje možno tudi s pomočjo konvektorjev. Ti so še posebej aktualni, če želimo tudi dinamično hlajenje.

Okoliški zrak kot toplotni vir je vedno na voljo, če pa želimo doseči še večjo učinkovitost, potem pa moramo preveriti ali je na voljo zemeljska površina ali pa celo podtalnica. Če želimo vgraditi toplotno črpalko v samostojno stanovanjsko hišo, potem tu običajno ni težav. Če pa živimo v večstanovanjskem bloku, potem pa je vgradnja precej omejena. Če nimamo na voljo odprtega balkona ali ravne strehe , kjer bi namestili zunanjo enoto, potem skoraj ni uporabne rešitve, razen če se vgradi toplotna črpalka za cel objekt. Večjo omejitev v takšnih objektih predstavlja centralni ogrevalni sistem, saj ga je potrebno odklopiti in izdelati lokalni razvod.

V vseh primerih moramo tudi preveriti, ali imamo na voljo ustrezen električni dovod oziroma ali ga je mogoče po potrebi povečati.

Predvsem zato, ker je to dolgoročno najcenejši vir ogrevanja. Toplotna črpalka pridobi od 50 pa celo do 80 % vse potrebne energije za ogrevanje iz okolice (brezplačno), preostali del pa je električna energija, ki jo moramo plačati.

Poleg tega pa s takim ogrevanjem odločilno vplivamo na zmanjšanje emisij CO2 (do 60 % manjše emisije), kar zagotavlja, da bomo mi in naši otroci lahko živeli v čistejšem okolju.

3.Kakšen je strošek vgradnje toplotne črpalke ?

Poleg stroška same toplotne črpalke moramo računati še na stroške ostalih potrebnih komponent materialov in inštalacijskih del.
Stroški ogrevalnega sistema s toplotno črpalko zajemajo:
1.    toplotna črpalka
2.    grelnik vode, hranilnik
3.    instalacijski material (ventili, črpalke, cevi, varnostni elementi, regulacija in elektromaterial
4.    strojna- in elektro-instalacijska dela
5.    dela in material za zagotovitev toplotnega vira: podstavek ali nosilci pri toplotnih črpalkah zrak/voda, izdelava zemeljskega kolektorja ali sonde pri toplotnih črpalkah zemlja/voda, izdelava vrtine pri toplotnih črpalkah voda/ voda pri slednjih potrebujemo tudi vodno dovoljenje.

Skupni stroški takšnih sistemov so nadalje odvisni od potrebne moči toplotne črpalke in pa seveda od tega katero izvedbo izberemo. Če izberemo kvalitetno in učinkovito toplotno črpalko, potem je skupni strošek celega sistema v območju med 6.000 in 12.000 evri.

4.Katero toplotno črpalko naj izberem?

Pri tem najprej pomislimo, kateri toplotni vir je najbolj ekonomično izkoriščati. Seveda je tu odgovor jasen. Tistega, ki je na voljo in ima hkrati najvišjo povprečno temperaturo v ogrevalni sezoni.

To je v prvi vrsti podtalna voda, ki ima povprečno temperaturo okrog +10 °C. Pri tem pa je mora biti na voljo v količini najmanj 0,2 m3/h za vsak kW grelne moči toplotne črpalke, biti mora ustrezno kakovostna in pa vsaj na globini do 20 m (pri stanovanjskih hišah do okoli 250 m2).

Če vsi ti pogoji niso izpolnjeni, potem pogledamo naslednjo možnost – izkoriščanje akumulirane toplote zemlje, in sicer v obliki vgradnje vodoravnega kolektorja ali pa navpične zemeljske sonde. V prvem primeru potrebujemo ustrezno prosto zemeljsko površino – vsaj 40 m2 za vsak kW grelne moči toplotne črpalke (odvisno od kakovosti zemlje). V drugem primeru pa mora biti omogočen dostop vrtalnemu stroju.

Če tudi tega nimamo na voljo, potem sta najboljša možna izbira toplota okoliškega zraka in pa toplotna črpalka zrak/voda. Zrak je seveda na voljo povsod, ima pa od prej navedenih toplotnih virov najnižjo povprečno temperaturo in je zato ta vir lahko nekoliko manj učinkovit.

Ko smo ugotovili razpoložljivost toplotnih virov in imamo na voljo več možnosti, potem primerjamo investicije in stroške ogrevanja za posamezni toplotni vir. Izračun vračilne dobe investicije nam seveda nakazuje pravo usmeritev pri izbiri toplotne črpalke.

5.Kakšen ogrevalni sistem naj izberem?

Pri tem najprej pomislimo, kateri toplotni vir je najbolj ekonomično izkoriščati. Seveda je tu odgovor jasen. Tistega, ki je na voljo in ima hkrati najvišjo povprečno temperaturo v ogrevalni sezoni.

To je v prvi vrsti podtalna voda, ki ima povprečno temperaturo okrog +10 °C. Pri tem pa je mora biti na voljo v količini najmanj 0,2 m3/h za vsak kW grelne moči toplotne črpalke, biti mora ustrezno kakovostna in pa vsaj na globini do 20 m (pri stanovanjskih hišah do okoli 250 m2).

Če vsi ti pogoji niso izpolnjeni, potem pogledamo naslednjo možnost – izkoriščanje akumulirane toplote zemlje, in sicer v obliki vgradnje vodoravnega kolektorja ali pa navpične zemeljske sonde. V prvem primeru potrebujemo ustrezno prosto zemeljsko površino – vsaj 40 m2 za vsak kW grelne moči toplotne črpalke (odvisno od kakovosti zemlje). V drugem primeru pa mora biti omogočen dostop vrtalnemu stroju.

Če tudi tega nimamo na voljo, potem sta najboljša možna izbira toplota okoliškega zraka in pa toplotna črpalka zrak/voda. Zrak je seveda na voljo povsod, ima pa od prej navedenih toplotnih virov najnižjo povprečno temperaturo in je zato ta vir lahko nekoliko manj učinkovit.

Ko smo ugotovili razpoložljivost toplotnih virov in imamo na voljo več možnosti, potem primerjamo investicije in stroške ogrevanja za posamezni toplotni vir. Izračun vračilne dobe investicije nam seveda nakazuje pravo usmeritev pri izbiri toplotne črpalke.

6.Na kaj moramo paziti pri izbiri toplotnih črpalk zemlja/voda?

Omejenost in visoka cena gradbenih parcel silita današnje kupce k nakupu vedno manjših parcel. To pa hkrati pomeni tudi vedno manjše površine za ustrezen vodoravni zemeljski kolektor. Zato so začeli nekateri ponudniki toplotnih črpalk izdelovati vse manjše – kompaktne zemeljske kolektorje, ki sicer lahko delujejo, vendar predvsem na račun nižjega grelnega števila.

Omenili smo že, da se s padanjem temperature toplotnega vira zmanjšuje tudi grelno število, in sicer za 2,5 % za vsako stopinjo Celzija znižanja. Če torej znižamo povprečno temperaturo toplotnega vira za 7 °C, se bo grelno število znižalo za 17,5 %, kar pa pomeni v praksi, da se le-to zniža npr. iz 4,5 na 3,7.

Ko se približamo takšnemu grelnemu številu, pa smo namreč že zelo blizu dobrim toplotnim črpalkam zrak/voda.

Nadalje velja osnovno dejstvo, da lahko s kakovostnimi črpalkami zemlja-voda (navpična sonda ali vodoravni zemeljski kolektor) dosežemo grelno število okrog 4,5, pri toplotnih črpalkah zrak-voda pa okrog 3,5 (povprečno grelno število pri talnem ogrevanju). Torej je grelno število prvih okoli 30 % večje. Po drugi strani pa je investicija v oba sistema zelo podobna, razen, če se odločimo za navpično sondo, kjer je investicija višja.

Je pa seveda zemeljska sonda najboljša izbira, kadar nimamo prostora za zemeljski kolektor.  Hkrati pa ima navpična sonda tudi očitne prednosti, kadar so potrebe po hlajenju. V takšnih primerih je pasivno hlajenje z njimi zelo poceni, saj je edini potrošnik obtočna črpalka.

7.Na kaj moramo paziti pri izbiri toplotnih črpalk voda/voda?

Podtalno vodo lahko izkoriščamo le na območjih, kjer je vode količinsko dovolj in je kvalitetna. Kjer vode ni dovolj (najmanj 0,2 m3/h za vsak kW grelne moči toplotne črpalke), lahko ta toplotni vir kljub največji učinkovitosti pozabimo. Če imamo težave s slabo kakovostjo vode (preveč železa in mangana oziroma drugih primesi, ki lahko skupaj negativno vplivajo na toplotni izmenjevalnik, ter tudi preveč finih nečistoč), potem je treba obvezno vgraditi toplotni predizmenjevalnik. Seveda je zelo pomembno, da izdela vrtino izkušena vrtalna firma, saj le tako lahko pričakujemo nemoteno dovajanje vode v daljšem časovnem obdobju.

Poleg ogrevanja lahko podtalno vodo učinkovito izkoriščamo še za pasivno hlajenje hiše in tudi za druge potrebe (zalivanje vrta, WC kotlički ipd).

Seveda pa moramo za izkoriščanje podtalne vode pridobiti vodno dovoljenje, kar je v nadaljevanju tudi podlaga za pridobitev subvencije.

Omejenost in visoka cena gradbenih parcel silita današnje kupce k nakupu vedno manjših parcel. To pa hkrati pomeni tudi vedno manjše površine za ustrezen vodoravni zemeljski kolektor. Zato so začeli nekateri ponudniki toplotnih črpalk izdelovati vse manjše – kompaktne zemeljske kolektorje, ki sicer lahko delujejo, vendar predvsem na račun nižjega grelnega števila.

Omenili smo že, da se s padanjem temperature toplotnega vira zmanjšuje tudi grelno število, in sicer za 2,5 % za vsako stopinjo Celzija znižanja. Če torej znižamo povprečno temperaturo toplotnega vira za 7 °C, se bo grelno število znižalo za 17,5 %, kar pa pomeni v praksi, da se le-to zniža npr. iz 4,5 na 3,7.

Ko se približamo takšnemu grelnemu številu, pa smo namreč že zelo blizu dobrim toplotnim črpalkam zrak/voda.

Nadalje velja osnovno dejstvo, da lahko s kakovostnimi črpalkami zemlja-voda (navpična sonda ali vodoravni zemeljski kolektor) dosežemo grelno število okrog 4,5, pri toplotnih črpalkah zrak-voda pa okrog 3,5 (povprečno grelno število pri talnem ogrevanju). Torej je grelno število prvih okoli 30 % večje. Po drugi strani pa je investicija v oba sistema zelo podobna, razen, če se odločimo za navpično sondo, kjer je investicija višja.

Je pa seveda zemeljska sonda najboljša izbira, kadar nimamo prostora za zemeljski kolektor.  Hkrati pa ima navpična sonda tudi očitne prednosti, kadar so potrebe po hlajenju. V takšnih primerih je pasivno hlajenje z njimi zelo poceni, saj je edini potrošnik obtočna črpalka.

8.Na kaj moramo paziti pri izbiri toplotnih črpalk zrak/voda?

Danes poznamo kar nekaj izvedb tovrstnih toplotnih črpalk, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki kot po zmožnostih doseganja želenih temperatur ogrevalne in/ali sanitarne vode pri nizkih zunanjih temperaturah, predvsem pa se med seboj razlikujejo po učinkovitosti.

Poleg ogrevalnih toplotnih črpalk, ki so optimirane za režime ogrevanja in dosegajo najvišjo temperaturo ogrevalne vode (npr. 55 °C) tudi pri najnižjih zunanjih temperaturah (npr. –20 °C), pa je danes na voljo tudi vse več cenejših izvedb, ki dosegajo temperature le do 40 °C ali pa jim temperatura ogrevalne vode s padanjem zunanje temperature tudi precej pada. Slednje niso primerne za ogrevanje sanitarne vode in za radiatorske sisteme. Največkrat se lahko uporabijo za režime talnega ogrevanja in v bivalentnih sistemih z drugimi ogrevalnimi viri.

Nadalje moramo preveriti, kakšno je grelno število (učinkovitost) toplotne črpalke in pri katerih pogojih je podano. Grelno število mora biti podano pri pogojih A2/W35, kjer A2 pomeni temperaturo zunanjega zraka (+2 °C) in W35 temperaturo dvižnega voda ogrevalne vode. Meritve pa morajo biti podane skladno s standardom EN 14511. Dobre toplotne črpalke imajo pri teh pogojih grelno število nad 3,6. Po novem pa je učinkovitost toplotnih črpalk prikazana tudi na energijskih nalepkah. Kjer lahko na osnovi energijskega razreda in na osnovi faktorja energijske učinkovitosti vidimo, katera toplotna črpalka je učinkovitejša. Seveda moramo podatke primerjati pri enakih pogojih.

Prav tako se moramo vprašati, na kakšen način je dokazano to grelno število. Ali je zapisano samo v prospektih ali pa to potrjuje kakšno poročilo, meritev akreditiranga evropskega laboratorija za tovrstne meritve. Potrditev teh meritev je tudi certifikat EHPA, ki poleg potrditve učinkovitosti toplotne črpalke potrjuje še vrednost hrupa pri različnih pogojih, hkrati pa je za takšno toplotno črpalko zagotovljen lokalni servis in navodila za uporabo in montažo v lokalnem jeziku.

Poleg učinkovitosti pa je zelo pomembno tudi, kolikšen hrup ustvarja toplotna črpalka. Pojdite do vgrajene toplotne črpalke, ki deluje s polno močjo, in poslušajte. Podatki o hrupu so nam namreč najbolj nepredstavljivi. Boljše toplotne črpalke imajo vgrajene velike ventilatorje, ki se vrtijo precej počasneje, hkrati pa imajo lopute oblikovane kot ptičja perut.
Toplotne črpalke, ki imajo EHPA certifikat pa je imajo vrednost hrupa tudi dejansko izmerjen in podan tudi  na različnih oddaljenostih od toplotne črpalke.

9.Ali je potreben hranilnik ogrevalne vode?

Danes poznamo kar nekaj izvedb tovrstnih toplotnih črpalk, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki kot po zmožnostih doseganja želenih temperatur ogrevalne in/ali sanitarne vode pri nizkih zunanjih temperaturah, predvsem pa se med seboj razlikujejo po učinkovitosti.

Poleg ogrevalnih toplotnih črpalk, ki so optimirane za režime ogrevanja in dosegajo najvišjo temperaturo ogrevalne vode (npr. 55 °C) tudi pri najnižjih zunanjih temperaturah (npr. –20 °C), pa je danes na voljo tudi vse več cenejših izvedb, ki dosegajo temperature le do 40 °C ali pa jim temperatura ogrevalne vode s padanjem zunanje temperature tudi precej pada. Slednje niso primerne za ogrevanje sanitarne vode in za radiatorske sisteme. Največkrat se lahko uporabijo za režime talnega ogrevanja in v bivalentnih sistemih z drugimi ogrevalnimi viri.

Nadalje moramo preveriti, kakšno je grelno število (učinkovitost) toplotne črpalke in pri katerih pogojih je podano. Grelno število mora biti podano pri pogojih A2/W35, kjer A2 pomeni temperaturo zunanjega zraka (+2 °C) in W35 temperaturo dvižnega voda ogrevalne vode. Meritve pa morajo biti podane skladno s standardom EN 14511. Dobre toplotne črpalke imajo pri teh pogojih grelno število nad 3,6. Po novem pa je učinkovitost toplotnih črpalk prikazana tudi na energijskih nalepkah. Kjer lahko na osnovi energijskega razreda in na osnovi faktorja energijske učinkovitosti vidimo, katera toplotna črpalka je učinkovitejša. Seveda moramo podatke primerjati pri enakih pogojih.

Prav tako se moramo vprašati, na kakšen način je dokazano to grelno število. Ali je zapisano samo v prospektih ali pa to potrjuje kakšno poročilo, meritev akreditiranga evropskega laboratorija za tovrstne meritve. Potrditev teh meritev je tudi certifikat EHPA, ki poleg potrditve učinkovitosti toplotne črpalke potrjuje še vrednost hrupa pri različnih pogojih, hkrati pa je za takšno toplotno črpalko zagotovljen lokalni servis in navodila za uporabo in montažo v lokalnem jeziku.

Poleg učinkovitosti pa je zelo pomembno tudi, kolikšen hrup ustvarja toplotna črpalka. Pojdite do vgrajene toplotne črpalke, ki deluje s polno močjo, in poslušajte. Podatki o hrupu so nam namreč najbolj nepredstavljivi. Boljše toplotne črpalke imajo vgrajene velike ventilatorje, ki se vrtijo precej počasneje, hkrati pa imajo lopute oblikovane kot ptičja perut.
Toplotne črpalke, ki imajo EHPA certifikat pa je imajo vrednost hrupa tudi dejansko izmerjen in podan tudi  na različnih oddaljenostih od toplotne črpalke.

10.Kako velik grelnik sanitarne vode potrebujemo?

Danes poznamo kar nekaj izvedb tovrstnih toplotnih črpalk, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki kot po zmožnostih doseganja želenih temperatur ogrevalne in/ali sanitarne vode pri nizkih zunanjih temperaturah, predvsem pa se med seboj razlikujejo po učinkovitosti.

Poleg ogrevalnih toplotnih črpalk, ki so optimirane za režime ogrevanja in dosegajo najvišjo temperaturo ogrevalne vode (npr. 55 °C) tudi pri najnižjih zunanjih temperaturah (npr. –20 °C), pa je danes na voljo tudi vse več cenejših izvedb, ki dosegajo temperature le do 40 °C ali pa jim temperatura ogrevalne vode s padanjem zunanje temperature tudi precej pada. Slednje niso primerne za ogrevanje sanitarne vode in za radiatorske sisteme. Največkrat se lahko uporabijo za režime talnega ogrevanja in v bivalentnih sistemih z drugimi ogrevalnimi viri.

Nadalje moramo preveriti, kakšno je grelno število (učinkovitost) toplotne črpalke in pri katerih pogojih je podano. Grelno število mora biti podano pri pogojih A2/W35, kjer A2 pomeni temperaturo zunanjega zraka (+2 °C) in W35 temperaturo dvižnega voda ogrevalne vode. Meritve pa morajo biti podane skladno s standardom EN 14511. Dobre toplotne črpalke imajo pri teh pogojih grelno število nad 3,6. Po novem pa je učinkovitost toplotnih črpalk prikazana tudi na energijskih nalepkah. Kjer lahko na osnovi energijskega razreda in na osnovi faktorja energijske učinkovitosti vidimo, katera toplotna črpalka je učinkovitejša. Seveda moramo podatke primerjati pri enakih pogojih.

Prav tako se moramo vprašati, na kakšen način je dokazano to grelno število. Ali je zapisano samo v prospektih ali pa to potrjuje kakšno poročilo, meritev akreditiranga evropskega laboratorija za tovrstne meritve. Potrditev teh meritev je tudi certifikat EHPA, ki poleg potrditve učinkovitosti toplotne črpalke potrjuje še vrednost hrupa pri različnih pogojih, hkrati pa je za takšno toplotno črpalko zagotovljen lokalni servis in navodila za uporabo in montažo v lokalnem jeziku.

Poleg učinkovitosti pa je zelo pomembno tudi, kolikšen hrup ustvarja toplotna črpalka. Pojdite do vgrajene toplotne črpalke, ki deluje s polno močjo, in poslušajte. Podatki o hrupu so nam namreč najbolj nepredstavljivi. Boljše toplotne črpalke imajo vgrajene velike ventilatorje, ki se vrtijo precej počasneje, hkrati pa imajo lopute oblikovane kot ptičja perut.
Toplotne črpalke, ki imajo EHPA certifikat pa je imajo vrednost hrupa tudi dejansko izmerjen in podan tudi  na različnih oddaljenostih od toplotne črpalke.